Sreda, 20 Mar 2019
Kje ste: Domača stran
MePZ Gorenje - Domača stran
Dvakrat zlati v Bratislavi PDF natisni E-pošta
Prispeval Administrator   
Nedelja, 13 Maj 2018 18:19

Festival Slovakia Cantat je 12. zaporedno tekmovanje pevskih zborov v organizaciji Bratislava Music Agency. Letošnjega tekmovanja se je udeležilo 19 zborov iz 13. držav, tekmovanja pa so potekala v več različnih kategorijah, tako da se je v dveh dneh zvrstilo skupaj trideset tekmovalnih nastopov. Mešani pevski zbor Gorenje Velenje se je prijavil v kategorijo mešanih pevskih zborov ter v kategorijo ljudskih pesmi, v obeh kategorijah pa je prijel zlato plaketo. S tem dosežkom so pevke in pevci pod umetniškim vodstvom Mag. Špele Kasestnik poskrbeli za odličen mednarodni rezultat, hkrati pa znova ponesli slovensko zborovsko pesem preko mej domovine.

Zbor se ob tej priložnosti zahvaljuje vsem podpornikom, še posebej podjetju Gorenje in njegovemu sindikatu ter Mestni občini Velenje za vso podporo in razumevanje pri izvedbi projekta. S tem dosežkom je zbor dokazal, da tudi v petem desetletju obstoja skrbi za ustvarjanje na najvišjem glasbenem nivoju ter ohranja žlahtno tradicijo slovenskega zborovskega petja.

Peter Lojen

 
Pomladni koncert PDF natisni E-pošta
Prispeval Administrator   
Torek, 17 April 2018 06:26

 
Intenzivne pevske vaje (3. februar, 3. marec 2018) PDF natisni E-pošta
Prispeval 2Hrabra   
Sobota, 24 Marec 2018 12:58

Že prve intenzivne vaje so bile prav posebne. Na Dobrno smo se vozili po zasneženih cestah. Sredi najbolj normalne zime je sneg že spet presenetil komunalce. A smo vsi, ki smo se tako odločili, srečno prispeli, tam pa nas je čakalo lepo presenečenje – pravi »ruski bife« z vsemi dobrotami za zajtrk: čisto sveže pecivo, pa čaj in kava z mlekom ali brez, s sladkorjem ali brez. Za to je poskrbel Denis, ki ima tam neke »veze« (službo). In potem smo bili res intenzivni s krajšimi odmori in enim daljšim za kosilo. Po glasovih so si nas razdelili trije Kasesniki in Tadeja. Zelo dobro smo delali (za soprane lahko garantiram), med odmori pa smo skozi okna občudovali zimsko idilo, ki je nismo bili deležni že kar nekaj let. Ogledali smo si tudi stare kopalne bazene v Termalnem zdravilišču, ki jih še vedno uporabljajo.

No, druge intenzivne vaje so se pravzaprav začele tako kot prve: po zasneženih cestah. In v Glasbeni šoli Velenje nas je že spet čakal zajtrk, za katerega je spet poskrbel Denis, seveda z Lidijino pomočjo. V naši Modri dvorani pa nas je pričakal Andraž Hauptman, priznani glasbenik, zborovodja, pevec in profesor na Akademiji za glasbo. Po njegovih navodilih smo poleg not morali prinesti s seboj še svinčnike, radirke in časopis. Pa ne kateri koli časopis, temveč je bil predpisan časopis Delo, ker se menda najlepše trga (???). Doma sem v kurilnici poiskala vsa petkova Dela, ki jih kupujemo zaradi RTV programov. Ker jih ni bilo zadosti, sem imela še zbiralno akcijo po vasi.

Vaja se ni začela ne z opevanjem, niti s prebiranjem Dela, ampak s telovadbo. Kakšen nepovabljen radovednež bi pomislil, da opazuje kondicijski trening s poudarkom na či-gongu, gimnastiki in obrazni jogi. Res dobro smo se razmigali, saj je telovadba trajala kar debelo uro. Posebno pozornost je dirigent namenil tudi dihanju. Pozneje smo spoznali, kako koristno je bilo to pretegovanje udov, saj smo prepevali z veliko lahkoto in brez »škripanja«. Najprej smo g. Andražu zapeli »svojo« verzijo vsake pesmi. Aja, še prej je tenorje poslal na basovske sedeže, »basovje« pa na tenorske. Pozorno nas je poslušal in nas seveda tudi zelo pohvalil. Ampak!!! Nato je pesem razcefral ne samo po glasovih, delih skladb, taktih in notah, ampak tudi po pavzah, taktnicah, vdihih, izdihih, … Začeli smo obdelovati pesem Dekle je pralo … No, pa nam je »sesul« dikcijo. Hotel je, da vse zveni na »O«, na OkrOglO. Čez rob je šel, ko je od altistk zahteval, da se vse zredijo vsaj za petdeset kilogramov. Ni mu bilo všeč, da so zvenele kot petletne punčke iz vrtca. Mene, recimo, ki izpolnjujem pogoj 50++ kg, pa ni nič pohvalil (dvojna merila!). Nato smo delali »Ženko«. Ni bil zadovoljen z mnm, mnm, pač pa je želel slišati mnem, pa pri »Škrinji« orrrrrrrrrehovi take trrrikrrrat zarrrolane r-je. Na glavo nam je obrnil tudi dinamiko. Skratka, bilo je zelo poučno.

Po kosilu v DK smo nadaljevali. Že celo dopoldne sem se spraševala, ali sem čisto »brez veze« tovorila kup starih časopisov, saj sploh še nismo začeli brati. Toda na vrsto je prišla pesem Oba in z njo tudi Delo. Vzeli smo vsak svoj kupček, eni športne strani, drugi črno kroniko, spet tretji politiko in četrti gospodarski kriminal in tečajnice, pa smo začeli. Pri vdihu smo prav počasi začeli trgati list, dokler je trajala ena fraza oziroma vdih. Nato nov vdih, nov list papirja in nova fraza. Priznam, da sem pozabila, koliko časa že nisem dihala in sem še kar pela. Res je bilo zanimivo, kako smo pozornost preusmerili na trganje papirja in je dih kar trajal.

No, zdaj pa brez heca: vaja je bila zelo zanimiva, poučna, res intenzivna in je čisto prehitro minila. Zase lahko rečem, da sem uživala vsako minuto posebej. Ogromno smo se naučili, osvežili že usvojeno znanje in popravili kakšne napake, ki se nehote prikradejo. G. Hauptman nas je opozoril na intenzivno izgovorjavo, na bolj izrazito dinamiko, bolj poudarjene »legate« in »staccate«. A to je že čisto strokovno, torej Špelino področje. Špela, ne nas »šparat«, tvoji smo.

Irena Omladič

P.S.: Časopisov, ki so ostali celi, mi ni bilo treba nositi nazaj domov. Klemen se je zagrebel zanje, ker jih menda nujno potrebuje. Hvala, Klemen!

 
Po koncertu PDF natisni E-pošta
Prispeval Benjamin Jelen   
Sreda, 17 Januar 2018 12:48

 

Pevski zbor Gorenje je po daljšem času nastopil v božičnem času. »Glasba je zato, da slišiš, kako svet zveni in v toplem poletnem mraku lok violin v zraku drhti,« so v uvodu sporočil pevci MePZ Gorenje gostom, ki so napolnili dvorano velenjskega doma kulture. In glas je zadrhtel iz njihovih grl kot v molitvi. Pod vodstvom zborovodkinje mag. Špele Kasesnik in ob spremljavi pianista Antona Acmana so pevci z obiskovalci preživeli večer glasbe in sreče.

 

»Glasba je zato, da v sebi začutiš ptico, ziblješ lahkotnost neba in zemlji pripneš perutnico. Ko smo skupaj in ko je z nami glasba, lahko rečemo samo še: Čudovit je ta svet. Naj tako ostane; v prazničnih dneh in prihodnjem letu,« so pevci ob koncu zaželeli zbranim, ki so s srčnim aplavzom nagradili nastop. Na prazničnem koncertu Čudovit je ta svet, ki je bil 27. decembra 2017, so nastopili tudi mladi glasbeni gostje Ajmer bend z OŠ Mozirje.

 

Vesna Petkovšek

 
Praznični koncert PDF natisni E-pošta
Prispeval Benjamin Jelen   
Torek, 12 December 2017 22:59

 
40 let PDF natisni E-pošta
Prispeval Benjamin Jelen   
Petek, 12 Maj 2017 00:00

Kako hitro je minilo teh štirideset let. Ni še dolgo, ko smo po zadnji pomladanski vaji s Cicem sedeli na terasi hotela in opazovali, kako delavci betonirajo podstavek za »Tita«. In padale so ideje za naslednjo sezono. Revija, nastopi,… Bilo je leto 1977. Vse je dišalo po novem. Novo mesto, novi ljudje, nove pridobitve in razglabljanje, kako bo jutri...

2017. Zopet maj. Zaključili smo sezono in redni letni koncert je mimo. Bilo je dobro. Pravzaprav je bilo odlično. Polna dvorana ljubiteljev petja, sorodnikov, prijateljev, bivših pevk in pevcev. Koncert, ki stoji kot mejnik v štiridesetletni zgodovini zbora – s pogledom v nastanek, s spomini na tekmovanja in turneje ter z vizijo za prihodnost. In na odru 40 pevcev, kot bi vsak stal na »praktikablu« kot simbol na eno pretečeno leto. 40 pevcev, ki jih pravzaprav še ne poznam dobro, saj sem na ta »gorenjski« pevski vlak šele vstopil. In čeprav določene ljudi poznam že od prej, na videz ali osebno, so na odru pod žarometi in polno dvorano to drugi ljudje. Pevci. Sleherni v pevski obleki, napet, skoncentriran na Špelino roko in na svoj vstop, kakor da tisti trenutek ni druge stvari na svetu, kot Pesem, iščoč poznano melodijo sosednjega glasu, kamor bo napletel svojo… a ne sam, temveč s sopevci, s katerimi je vse te pesmi že tolikokrat prepel, vsak ponedeljek in sredo na vaji, začevši z zlomljenimi neusklajenimi šumi, do ubrane melodije, tako da že točno ve, kje bi se še lahko kaj sfižilo, kje mora vdihniti na drugem mestu kot sosed, da se bo melodija lepše povezala, da ne bo luknje…

In nato bis… in še en bis… Besede pohvale in čestitke. In kar naenkrat se obzorje razširi, pogled premore razbrati tudi obraze ljudi, ki sedijo globlje v dvorani. Celo paleto znanih obrazov. Med njimi tvoji… Zaveš se, da je nastopa konec, da je obleka prepotena, da imaš okoli vratu zavezan kos plastike in da v roki držiš mapo - ne samo mapo, ampak tudi fluorescenčno raversko ampulo… (le od kod se je vzela?).

Po nastopu se razvežejo jeziki. Sami znani obrazi. S kozarci nazdravimo uspehu. Goreče pogovore prekinjamo s pesmijo in tkejo se močne vezi iz nevidnih niti… In padajo nove ideje, za naslednjo sezono. Revija, nastopi, turneja… Vse zopet diši po novem. Mesto, ljudje, … pravzaprav se ni veliko spremenilo. Maj je sploh tak mesec, ko se zdi vse mogoče...

Peter Lojen

 
Letni koncert 2017 PDF natisni E-pošta
Prispeval Benjamin Jelen   
Sreda, 10 Maj 2017 23:17

 
« ZačetekPrejšnja1234567NaslednjaKonec »

Stran 2 od 7